sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "jensen in jensen".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo jensen in jensen med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Jensen in Jensen (2011) poudarjata pomen enakovrednega dialoga, ki ga učitelj najlažje vzpostavi takrat, ko nastopi s čim večjo poklicno in osebnostno integriteto.
Jensen in Jensen (2011) pogovorne ure opredeljujeta kot profesionalne, strukturirane pogovore, pri katerih vzgojitelji zaseda vlogo vodje ter zarisuje njihov okvir.
Jensen in Jensen (2011) pravita, da so običajno izpeljani enkrat ali dvakrat letno (en skupni roditeljski sestanek in en za vsak oddelek).
Jensen in Jensen (2011, str. 93) poudarjata, da gre pri govorilnih urah za profesionalne, strukturirane pogovore, ki jih izvaja učitelj, na podlagi vnaprejšnje priprave.
Jensen in Jensen (2011) pravita, da se pojem evalvacije v praksi velikokrat enači s pojmom vrednotenja, kar pa je napačno.
Jensen in Jensen (2011) nadaljujeta, da sta za odnos in dialog potrebna vsebnost treh elementov - uvoda, jedra in zaključka.
Jensen in Jensen (2011) med zaviralce empatije pri učiteljih uvrščata tudi pomen učiteljevega bremena lastne zgodovine odnosov.
Jensen in Jensen (2011) izpostavita stalne oblike sodelovanja, kot so pogovorne ure, roditeljski sestanki in skupne prireditve.
Jensen in Jensen (2011) pravita, da je treba najti pravo mero, da jih ni preveč in ne premalo.
Jensen in Jensen (2011) pri odnosu med učiteljem in starši poudarjata vlogo strokovnjaka in laika.
Hkrati pa morajo vzgojitelji v samem procesu izmenjave ugotoviti, katere so tiste informacije, ki so relevantne in potrebne izmenjave (Jensen in Jensen, 2011).
Udeleženci imajo namreč različne želje, potrebe, obstajajo pa tudi situacije, v katerih je posameznik v konfliktu s samim seboj (Jensen in Jensen, 2011).
Taka pisma staršem največkrat vsebujejo informacije o osebju v vrtcu, o otrocih, predvsem pa o delovanju v bližnji prihodnosti (Jensen in Jensen, 2011).
Hkrati pa lahko učitelj ustvari spodbudno okolje le, če se zanima za razvoj in počutje učencev ter medsebojne odnose (Jensen in Jensen, 2011).
Starši pa imajo tudi vrednote in norme, ki jih skušajo z vzgojo predati svojemu otroku (Jensen in Jensen.
Tudi Jensen in Jensen (2011) omenjata, da za krepitev profesionalnega razvoja ni pomembno le vodstvo pedagoške institucije, temveč tudi zavestna odločitev posameznika.
V današnjem svetu lahko učitelj uspešno deluje, če pridobi kompetence na področju navezovanja odnosov, dajanja smernic in refleksije (Jensen in Jensen, 2011).
Če povzamemo, imajo vzgojitelji, kot navajata Jensen in Jensen (2011), pozicijsko moč, zaradi katere so odgovorni za vzpostavitev odnosa tudi z očeti.
Če tega ne storijo strokovnjaki sami, bo prišlo do nesorazmerja med zahtevo do staršev ter njihovim lastnim ravnanjem (Jensen in Jensen, 2011).
Ko govorimo o moči v odnosu po Jensen in Jensen (2011), govorimo o tem, da posameznik prevzame odgovornost za kakovost določenega odnosa.